Drago Cvetanovič | Cveto.si

Dirkanje brez zavor

junij 07
19:24 2016

Tisti, ki me malo bolje poznajo vedo, da sem, poleg hokeja seveda, velik ljubitelj motošporta. Za seboj imam kar precej prevoženih kilometrov na motorju, še posebej iz časov, ko sem na dveh kolesih užival po službeni dolžnosti. Ljubezen do motorjev nikdar ne ugasne, se pa v zadnjem času (dokaj uspešno) branim vrnitve na dve kolesi. Pogledam jih pa rad, če gre pa ob tem še za dirkanje, pa še toliko raje.

Speedway je bila zvrst motošporta, ki sem jo do sedaj gledal le po televiziji. Čeprav teh dirk v Sloveniji ni tako malo, se nikdar nisem uspel organizirati tako, da bi si ogledal katero od njih tudi v živo. Že preko malih ekranov mi je bilo to dirkanje zanimivo, da pa je to ena velika zabava v živo, si pa vseeno nisem predstavljal. Vse skupaj si vedno želim ujeti v objektiv mojih Canonov in tudi tokrat mi je to uspelo.

Elitni motor Avstralca Batchelora

Elitni motor Avstralca Batchelora

V družbi sodelavcem smo tako odšli na dirko v Krško. Glavno dirko sezone, Veliko nagrado Slovenije, smo sicer zamudili, ogledali pa smo si dirkanje za Zlati znak in Pokal Franca Babiča. Na dirki je nastopilo 16 dirkačev iz desetih držav, vsi pa so za nastop prejeli vabila organizatorja. Odpeljati je bilo potrebno 20 voženj v predtekmovanju, pa še dve v polfinalu in na koncu finalno. V konkurenci so bili tudi štirje domači tekmovalci, verjetno najbolj znano ime med dirkači pa sta bili Troy Batchelor (Avstralija) in Grzegorz Walasek (Poljska), ki imata tudi izkušnje s tekmovanj za Grand Prix.

Dirt track tehnika drsenja skozi ovinke - Fritz Wallner (AUT)

Dirt track tehnika drsenja skozi ovinke – Fritz Wallner (AUT)

Za sprejem v Krškem je poskrbela Mateja, dekle katero sem spoznal sicer na svetovnem prvenstvu hokejistov v Katowicah. Na Poljskem sva v pogovoru prišla do speedway dirk in kmalu tudi do dogovora o obisku. Mateja je držala besedo in videli smo tisto, kar sicer ne bi. V Krškem nam je bilo dovoljeno stopiti v garaže, kjer mehaniki in dirkači pripravljajo dirkalnike za nastop. Vsak dirkač ima dva dirkalna motorja, ki sta po vsakem nastopu pregledana, prenastavljena, na hitro servisirana in še kaj. Dela mehanikom ne zmanjka. Vse okoli motorjev nam je razložil nekdanji slovenski speedwayist Samo Kukovica, ki je stresal podatke tako hitro, da se mi vsega ni uspelo zapomniti.

Na tesno gre, prostora za napake ni - #9 Nick Škorja (SLO)

Na tesno gre, prostora za napake ni – #9 Nick Škorja (SLO)

Ampak nekaj sem si pa le. Vsi motorji so 500 kubični, v osnovi enaki, razlika nastane kasneje v tuningu, nastavitvah, svoje pa dodajo še dirkači. So prave rakete na dveh kolesih, saj z mesta do 100 km/h pospešijo v približno 3,5 sekunde. Za štart uporabljajo ročico sklopke, ki jo kasneje ne potrebujejo več, dirka pa se brez zavor. Kako nor moraš biti, da dirkaš brez zavor ne vem, ampak mladeniči so pravi mojstri. Kot proizvajalec prevladujejo motorji GM (po proizvajalcu, nekoč priznanemu dirkaču Giuseppe Marzotto), nekoč pa so vsi prisegali na Jawe. Menda so ti motorji še zelo cenjeni, vendar si jih lahko, tiste vrhunske, privoščijo le redki. Dirka se na posebni mešanici peska, dirkališče je ovalno, dolgo toliko, kot je atletska steza na nekaterih drugih stadionih, istočasno pa dirkajo štirje dirkači. Vožnja skozi ovinek je posebna, tako imenovana dirt track tehnika pa v živo še dodatno jemlje sapo. Motorje poganja metanol, ki ima poseben vonj.

Sile na kolo so velike, guma je povsem uničena v dveh dirkah

Sile na kolo so velike, guma je povsem uničena v dveh dirkah

Vse skupaj je izračunano na kapljice natančno. Ob napaki na štartu (prehiter štart), ali ob padcu v prvem zavoju, se štartna procedura ponovi. Na dirkališče pridirjajo mehaniki, dolivajo gorivo, nekaj vijačijo in nastavljajo in po nekaj minutah so motorji na red. Zanimivo je tudi, da guma zdrži le eno vožnjo, torej vsega štiri kroge. Ker se dirka le v levo, torej v nasprotno smer urinega kazalca, trpi le levi rob gume. Po odpeljani vožnji gumo obrnejo, dirkač z njo opravi naslednjo vožnjo, nato pa je guma odpadek. Potratno. Časov ni potrebno meriti, saj je zmagovalec posamezne vožnje tisti, ki prvi prevozi ciljno črto. Za to prejme tri točke, drugi dobi dve, tretji eno, četrti pa ostane praznih rok. Seštevek točk na koncu pove, kdo si je priboril polfinalni nastop. Za vstop v finale pa je treba v eni vožnji osvojiti vsaj drugo mesto. Vseeno pa so organizatorji sporočali povprečne hitrosti posamezne dirke in ta je okoli 85 km/h. Torej gredo motorji tudi preko 100 km/h, pa nimajo zavor.

Štart je zelo pomemben

Štart je zelo pomemben

Na koncu je malo zagodlo vreme, močan naliv je bil razlog, da smo predčasno odšli proti Gorenjski. Ampak navdušenja nad speedwayem pa dež le ni pokvaril. Imel sem priložnost fotografirati dogodke kraljice motošporta – formuli 1, z vsem kar dikaški vikend prinaša, ampak tole je veliko bolj dinamično, privlačno in zanimivo. Tako da … pridem še. Hvala Krško. In Samo bi znal biti zanimiv sogovornik v kakšnem daljšem intervjuju.

FOTOGALERIJA

Video

Jaz in HZS

some_text some_text some_text some_text some_text some_text some_text some_text