Drago Cvetanovič | Cveto.si

V finale DP (foto in videozgodba)

V finale DP (foto in videozgodba)
marec 25
21:00 2016

Polfinalna serija se je včeraj, malo pred polnočjo, zaključila. Jeseničani so osvojili še drugo zmago v seriji in si zagotovili finalno vstopnico. Tam jih čaka ljubljanska Olimpija, finale pa bo vnovič tako, kot ga vsi pričakujemo. Stara znanca si bosta stala nasproti in na mizo vrgla svoje karte z vsemi skritimi aduti. Kdor bo boljši, bo novi državni prvak, seveda pa je Olimpija velik favorit.

Sašo Rajsar in Davor Rakanovič v boj za prvi plošček

Sašo Rajsar in Davor Rakanovič v boj za prvi plošček

Ampak nazaj k včerajšnji tekmi. Tretja in odločilna tekma v seriji je povsem zasluženo pripadla domačim Železarjem. Imeli so več od igre, pokazali so pravo mero borbenosti, trdo so delali v obrambi, zaradi česar so gosti imeli nemalo težav pri organizaciji svojih napadov, skozi tekmo pa so le redko resneje ogrozili vratarja jeseniške mreže. Res je, da tudi Železarji niso imeli ravno veliko zrelih priložnosti, ampak vseeno so bili nevarnejši in veliko več pri ploščku.

Promet pred vrati obeh vratarjev je bil sila zgoščen. Težko se je bilo prebiti.

Promet pred vrati obeh vratarjev je bil sila zgoščen. Težko se je bilo prebiti.

Prva tretjina se odvila hitro. Pomembnost tekme je vnesla veliko discipline v igro obeh ekip. Prekrškov skoraj ni bilo. Vsak je želel odigrati najbolje kar zna in zmore. V prvi tretjini se je sicer malo zaiskrilo, bilo je nekaj prerivanja, kar pa so sodniki hitro umirili z izključitvijo na obeh straneh.

Malo prerivanja, pesti niso pele svoje pesmi. Pela je le sodniška piščalka.

Malo prerivanja, pesti niso pele svoje pesmi. Pela je le sodniška piščalka.

Minute so tekle in prva tretjina je šla počasi k svojemu koncu. Če so se vse izdelane akcije jeseniškega napada končale brez zadetka in veselja na klopi Jesenic, je bilo potrebno storiti nekaj, kar ni izdelano. Za to sta poskrbela Anže Terlikar in Nik Lahajnar, ki je iz mrtvega kota presenetil odličnega vratarja celjski vrat. 1:o! Zasluženo. In lažje se diha.

V drugi tretjini se je zdela (pre)moč Jesenic nekaj izdatnejša. Vrnila se je hitrost, prodori po krilih, bilo je nekaj zanimivih akcij. Še naprej so bili prekrški redkost, gosti pa so imeli manj izključitev. Kljub resnim napadom domačih, pa tudi več igre z igralcem več gostov, se izid v drugi tretjini ni spremenil. Ostalo je pri izidu iz zadnje minute prve tretjine.

Prekrški so bili redkost.

Prekrški so bili redkost.

Da bi bila tekma bolj zanimiva, so manjkali zadetki. Po 40. minutah je bilo 1:0, na ledu pa zanimivih dogodkov ni manjkalo. Koliko napadov, ki bi lahko pripeljali do sprememb izida, je bilo ustavljeno že na modri črti, koliko požrtvovalnih potez je preprečilo priložnost nasprotniku, koliko posredovanj je mejilo na prekršek, ampak vse to je le začinilo pomembnost tekme. Sploh se ni igral slab hokej, prej nasprotno, zanesljivo pa veliko boljši kot hokej iz finala srbskega prvenstva, ki ga je prenašala slovenska športna televizija, ki za domače boje na ledu nima interesa.

Damir Ejup je ustavil Žana Zupana. Njegove nevarne prodore dobro poznamo, saj je nekoč skozi take prodore že zadeval tudi v dresu Jesenic.

Damir Ejup je ustavil Žana Zupana. Njegove nevarne prodore dobro poznamo, saj je nekoč skozi take prodore že zadeval tudi v dresu Jesenic.

Pred tretjo tretjino je bila napetost na vrhuncu. Bodo domači stopili korak naprej in si zagotovili zmago, ali bo gostom uspelo izenačiti in še dvigniti temperaturo v kotlu? Vprašanje, ki je krožilo po tribuni Podmežakle, je kmalu dobilo svoj odgovor. Kapetan Miha Brus je zadel, izkoristil lepo podajo in tehtnico močno prevesil na stran Jesenic. 2:0. Zasluženo. In tudi realno.

Pričakovati je bilo, da se bodo Celjani obrnili v napad, ampak nekega izrazitega pritiska na vrata Jesenic ni bilo. Morda se lahko izpostavi ena res lepa priložnost gostov, ki pa jo je Žan Us, ob pomoči branilcev, uspel ustaviti. Vse ostalo so bili le obetavni napadi brez nevarnega zaključka. Železarji so lahko igrali mirneje, sproščeno in v svojem ritmu. Zato je bilo pričakovati še kakšen plošček v mreži Celja.

Tadej Čimžar je nekajkrat prodrl in bil nevaren, vendar mu ni uspelo zadeti.

Tadej Čimžar je nekajkrat prodrl in bil nevaren, vendar mu ni uspelo zadeti.

Na ledu se je še naprej borilo za vsak plošček, za prazen prostor, za centimetre ledu. In to na vse načine. Pošteno, brez strahu, športno, vendar odločno. Borba za ljubitelje hokeja in borba, kjer je kar škoda, da je nekdo moral biti poražen. Res je, da so bili Železarji favoriti serije, vendar je Celje v prvem dvoboju izkoristil utrujenost Jeseničanov, ki so ob tekmah za državno prvenstvo bili še bitko v INL in to v oddaljenem Lustenau. Dolga pot, težke tekme, tekme vsak drugi dan, pa še služba in še kaj, je vsekakor pustilo posledice na igralcih, ki so vodile v poraz na prvi tekmi polfinalne serije domačega prvenstva. Ko je bilo nekaj več časa za počitek, pa so bile na ledu neke druge Jesenice, katerim Celje ni kos. Celjska priložnost za “veliko” presenečenje je bila zamujena na drugi tekmi polfinala v Celju.

Borba, borba, borba ...

Borba, borba, borba …

In skozi borbenost je prišlo do prekrška in priložnosti ob igri z igralcem več za Jesenice. Element, ki Železarjem nekako ne gre in ne gre, je to pot pripeljal do tretjega, zadnjega gola na tekmi. Veliko je opravil Urban Sodja, Sašo Rajsar pa je preusmeril strel v mrežo in potrdil pomembno zmago. Jesenice gredo v finale državnega prvenstva. To je bilo dokončno, spremeniti se ni dalo nič več. Še nekaj minut igre je ločilo do zadnjega piska sirene.

Žan Us je imel malo dela, ampak ko je bilo nevarno, je svoje delo opravil odlično. Vse poskuse je ustavil in v mrežo svojega gola ni spustil nobenega ploščka. Tako je veliko lažje igrati tudi v napadu, kjer so trije zadetki bili več kot dovolj za skok v finale.

Uspešna obramba Žana Usa

Uspešna obramba Žana Usa

Kaj pa Celje? Ekipa, ki je oživela hokej v Celju, je spoštovanja vreden nasprotnik. Upali so dati priložnost mladim in neizkušenim igralcem lastne hokejske šole, ki so jim dodali nekaj izkušenih igralcev. Mladeniči, nekateri so preskočili tudi “šolanje” v kategoriji U20, so nabirali znanje, moč in izkušnje in sestavili ekipo, ki nikdar ni premagana. Proti Celju je treba igrati 60 minut zbrano in odločno, če ne se kaj hitro opečeš. Povprečni igralci so ob pravem zaupanju postali zanesljivi, močni in hitri. Pričakovati je, da bodo storili še kakšen korak naprej, če ne bo težav z glavami in kakšnim bolj zahtevnim egom. Je pa zelo dobro, da hokej na štajerskem koncu še živi. Avtobus navijačev Celja je dokaz za to.

Dejmo Cele!

Dejmo Cele!

Fotogalerija veliko bolj prepričljive igre Jesenic in zmage v polfinalni seriji proti Celju. Na vrsti je finale. Srečno Železarji!

Objaviljeno na Cveto.si Fotogalerija tekme SIJ Acroni Jesenice : ECE Celje

Video

Jaz in HZS

some_text some_text some_text some_text some_text some_text some_text some_text